Čiščenje narkomanskih gnezd

V Sloveniji število uživalcev drog vedno bolj narašča. Uživalci drog oz. narkomani pri jemanju droge za seboj puščajo uporabljene injekcijske igle, krvav sanitetni material ter ogromno drugih vrst odpadkov kar spada med nevarne infektivne odpadke.

Nepravilno pobiranje takih vrst odpadka predstavlja visoko tveganje za zdravje, saj lahko pride do prenosa patogenih virusov ali bakterij direktno v krvni obtok preko manjših ran na koži ali ob vbodu z okuženim predmetom. Najpogostejše in najbolj nevarne nalezljive bolezni preko takih vrst odpadka so hepatitis B, hepatitis C in HIV.

Tovrstni odpadki (uporabljene igle, krvavi robčki, ipd.) spadajo med nevarne infektivne odpadke, zato je nujno pravilno ločevanje, zbiranje, skladiščenje, prevoz in odstranjevanje takih odpadkov. To je pomembno zaradi preprečevanja širjenja bolezni in varovanja okolja.

Pravilno zbiranje in odstranjevanje takih odpadkov je pomembno zaradi preprečevanja širjenja bolezni

Povzroča vnetje jeter.

Povzroča akutno ali kronično vnetje jeter.

Razvije se bolezen AIDS.

Hepatitis B: virus hepatitis B (HBV) povzroča vnetje jeter. Virus se prenaša preko okužene krvi, drugih telesnih tekočin in preko mleka doječih mater. Najpogosteje se širi s spolnimi odnosi z okuženo osebo, kar pri nas ni več tako pogosto. Se pa pogosteje širi med narkomani zaradi souporabe igel in brizg. Virus hepatitis B se lahko prenese tudi med nosečnostjo z matere na plod. Znaki bolezni so slab apetit, utrujenost, slabost, glavobol, povišana telesna temperatura, driska ali zaprtost. Največkrat se ti znaki pojavijo pri akutni okužbi, lahko pa okužena oseba preboli okužbo brez kliničnih znakov. V tem primeru bolezen ne pusti nobenih trajnih posledic. V primeru kronične okužbe s hepatitisom B pa pride do ciroze jeter ali pa do primarnega raka na jetrih. Priporočljivo je cepljenje proti virusu hepatitisa B, saj je cepivo zelo učinkovito.

Hepatitis C: virus hepatitis C (HCV) povzroča akutno ali kronično vnetje jeter. Pri akutni okužbi bolezen večinoma poteka brez kliničnih znakov. Kadar se znaki pojavijo pa nastopi utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, izguba apetita, temen urin in zlatenica. Pogosto so povečana jetra, redko pride do odpovedi jeter. V primeru kronične oblike okužbe pride do ciroze jeter, lahko pa se razvije primarni rak jeter. Do okužbe z virusom hepatitisa C največkrat pride ob stiku z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi z okuženo osebo in z matere na plod med nosečnostjo. Velikokrat se virus hepatitisa C prenaša med souporabo igel med narkomani. Cepiva proti virusu hepatitisa C ni, saj virus zelo hitro mutira.

HIV: Virus HIV je virus človeške imunske pomanjkljivosti in deluje na bele krvničke, predvsem na limfocite T. Pri napredovani okužbi z virusom HIV se razvije bolezen AIDS. Do okužbe z virusom HIV največkrat pride s spolnim odnosom z okuženo osebo, s stikom okužene krvi in z matere na plod med nosečnostjo. Pogosto se virus HIV prenaša med narkomani, zaradi souporabe igel pri injiciranju drog.
Nekaj tednov po okužbi se lahko pojavi (ni pa nujno) akutni retrovirusni sindrom. Znaki so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, glavobol, slabost, driska, bolečine v žrelu, rdeči izpuščaji in plitve razjede na koži, ustih ali zadnjiku. Po 2 do 4 tednih simptomi izzvenijo. Pri nezdravljenih osebah se po več letih od okužbe pojavi hujšanje, driska, rakave bolezni in druge okužbe, ki se pri zdravih ljudeh ne bi razvile oz. bi potekale v lažji obliki. Zaenkrat je bolezen AIDS neozdravljiva bolezen, ob sodobnem zdravljenju pa lahko preprečimo napredek okužbe v resna obolenja. Uspešno zdravljena oseba tudi ne more okužiti drugih oseb.