Odstranjevanje bioloških odpadkov živali
Dekontaminacija notranjih onesnaženih prostorov z odpadki živali
Kopičenje živali (angl. animal hoarding) je obsesivno-kompulzivna motnja, pri kateri ima posameznik kompulzivno potrebo po zbiranju in posedovanju živali. O kopičenju živali govorimo, kadar posameznik poseduje večje število živali kot je zakonsko določeno in pri tem neustrezno skrbi za njih. Tak posameznik je sicer zelo navezan na živali, hkrati pa so živali neustrezno nameščene in neustrezno preskrbljene. Pogosto večje število živali sobiva v premajhnem prostoru in so hkrati bolne, podhranjene, slabo socializirane ter v hudem stresu. Med nakopičenimi živalmi se hitro širijo bolezni in paraziti, ki zelo pogosto niso ustrezno zdravljeni. Zaradi prostorske stiske zbiratelj živali pogosto zanemarja čiščenje prostorov in odstranjevanje živalskih iztrebkov. Pri tem se bolezni in paraziti po prostoru še hitreje širijo, lahko tudi izven v okolico. Zaradi nakopičenih iztrebkov in drugih odpadkov je v prostoru prisoten tudi močan smrad, ki se širi v okolico.
Poskrbimo za vse varnostne ukrepe
V primeru, ko je prostor močno onesnažen z iztrebki živali, je nujno poiskati strokovno ekipo, ki je usposobljena in posebno opremljena za čiščenje takih vrst odpadkov. Pred začetkom dela je tudi priporočljivo opraviti meritve s kemičnim detektorjem v izogib poškodbam dihal. Strokovna ekipa mora poskrbeti za vse varnostne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni in parazitov v okolico.
Odstranjevanje živalskih iztrebkov
Škodljive posledice na zdravje
Iztrebki in urin živali lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Spodaj je kratek opis nekaterih bolezni, ki se prenašajo z okužene živali na človeka:
Histoplazmoza: glivična okužba dihal, ki povzroča gripi podobne simptome. Gliva se nahaja v iztrebkih ptic (golobi) in netopirjev.
Salmoneloza: črevesna nalezljiva bolezen, pri kateri se pojavi driska, bolečine v trebuhu, bruhanje in povišana telesna temperatura. Največkrat pride do okužbe po zaužitju surovega okuženega mesa in jajc ali ob stiku okužene živali.
Mišja mrzlica: virus povzroča visoko vročino, mrzlico, močan glavobol, bolečine v ledvenem delu in trebuhu in pordelost obraza. Kasneje se pojavijo motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznici in odpoved ledvic. Virus je največkrat prisoten v iztrebkih in urinu glodavcev.
Toksoplazmoza: parazit, ki je nevaren predvsem za nosečnice oz. plod, saj povzroča okvare na živčnem sistemu ploda in slepoto. Nevaren je tudi za ljudi s slabšim imunskim sistemom, saj povzroči otekle bezgavke, vročino in bolečine v mišicah. Kljub temu, zdravi odrasli ljudje praviloma prebolijo okužbo brez večjih težav. Parazit se največkrat nahaja v iztrebkih okuženih mačk.
Kriptosporidioza: predvsem gre za črevesno okužbo, ki jo spremlja močna driska, bolečine in krči v trebuhu, pomanjkanje apetita, bruhanje, bolečine v mišicah, utrujenost in povišana telesna temperatura. Povzročitelj je parazit (Cryptosporidium parvum), ki se nahaja v iztrebkih okuženih mačk, psov, konjev, perutnine, prašičev, goveda in ovc. Ta parazit velja za enega najbolj razširjenih povzročiteljev črevesnih okužb po svetu.
V prostorih zbirateljev živali, je pogosto tudi veliko bolh in drugih neprijetnih žuželk, ki se rade množijo v prenatrpanih prostorih z živalmi. V takih prostorih je tudi prisoten močan neprijeten vonj po živalskih iztrebkih. Predvsem gre za amonijak (NH3), ki v visokih koncentracijah škoduje zdravju ljudi.
Pri koncentraciji 700 ppm amonijaka v zraku pride do takojšnjega in močnega draženja dihalnih poti, pri koncentraciji 5000 ppm pride že do opekline nosu, grla in dihalnih poti, povzroči lahko tudi dihalno stisko ali okvaro dihal. Zelo visoka koncentracija amonijaka v zraku (10 000 ppm) povzroči razvoj pljučnega edema in potencialno smrtno kopičenje tekočine v pljučih.
